Mnogo ljudi ne pomisli, da prevod nekega besedila še ni dovršen – za končen sijaj je potrebna še lektura. Zakaj?

Prevajalec poskrbi, da prenese pravilen pomen iz enega jezika v drugega, pri čemer se seveda trudi slediti pravilom ciljnega jezika. Lektor pa poskrbi za dovršenost besedila, v smislu upoštevanja vseh pravopisnih in slovničnih pravil jezika.

Tudi založbe, ki izdajajo knjige, najamejo prevajalca in lektorja. Med tem, ko se prevajalec stalno izobražuje in nadgrajuje svoje znanje na področju izražanja besedil izvirnega besedila z jezikovnimi sredstvi ciljnega jezika, pa lektor sledi novim pravopisnim zahtevam enega jezika.

Besedila, ki so namenjena javni objavi (knjige, revije, časopisi, ponudbe, spletne strani ipd.) so običajno lektorirana – ne glede na to, ali gre za prevod ali izvirno avtorsko besedilo.

Prevajalske agencije običajno ne opozarjajo na to, da prevod ni lektoriran, ker jih veliko niti nima svojih lektorjev, še posebej, če gre za enoosebna podjetja. Odločitev za lekturo je seveda vedno na strani naročnika.

Priporočam, da se odločite za lektoriranje, saj lahko le tako pričakujete brezhibno besedilo in z njim pustite najboljši možni vtis.

Avtorica: Brigita Vogrinec Škraba