Slab prevajalec ne more ponuditi dobrega prevoda, dober prevajalec pa mora osvojiti številne temeljne veščine in strategije.
Prva faza vsakega prevajalskega procesa obsega branje besedila. Ta veščina je pogojena s psihološkimi sposobnostmi, saj je dojemanje prebranega ključnega pomena. Ta proces je v glavnem podzavesten, sestavlja pa ga več stopenj. Med prevajanjem posameznih stavkov moramo imeti v mislih celotno izvorno besedilo in hkrati celotno besedilo, ki ga želimo izraziti v ciljnem jeziku. Medtem ko si torej ogledujemo zvezde (stavke), ne smemo pozabiti na nebo (celotno besedilo). Besedilo moramo razumeti, identificirati obdobje, kraj in okoliščine, v katerih je besedilo nastalo.
Ob samem prevajanju lahko pogosto naletimo na besede, katerih pomena ne poznamo. Če ne veš, kaj beseda pomeni, jo poišči v slovarju, kajne? To je lažje reči kot pa storiti. Zakaj? Ker obstaja več vrst slovarjev: dvojezični slovarji, slovarji idiomov, strokovni slovarji, slovarji pogostih napak, slengovski slovarji, enciklopedični slovarji, slovarji novih besed in enojezični slovarji. Odločitev o izbiri najboljšega oz. najbolj primernega slovarja temelji na stilu izvornega besedila, specializaciji prevajalca in ciljnega bralca.
Za razliko od tolmačenja se pri prevajanju ni potrebno odzvati v trenutku – lahko si vzameš čas, premisliš, izbereš boljšo možnost, uporabiš slovarje, se posvetuješ s strokovnjakom ipd. Na spletu, v knjigah in priročnikih je na voljo veliko uporabnih nasvetov za prevajanje, a vsak prevajalec uporablja svoje zanesljive metode in tehnike, ki so posledica časa, izkušenj in znanja.
Za konec še nekaj nasvetov:
Avtorica: Brigita Vogrinec Škraba
Svet zapoje, če najdeš čarobno besedo.
(Joseph von Eichedorff)
Copyright © 2010-2024 Ensitra prevajanje, Brigita Vogrinec Škraba s.p.
Vse pravice pridržane.