Zatem, ko je prevajalec oziroma avtor namenil ogromno časa pisanju in popravljanju svojega besedila, mu tekst pogosto postane tako domač, da ne bo opazil zatipkanih in slovničnih napak, ne glede na to, kolikokrat bo prebral besedilo, ki ga je prevedel/napisal. Pri tem koraku je za proces pisanja ključnega pomena dober lektor.
Za razliko od prevajalca oziroma pisca besedila, ki si lahko v sebi ustvarja sliko vsake napisane vrstice svojega dela, pa lektor ne pozna besedila in nima nikakršnih predsodkov glede teksta, zato bo dosti lažje opazil manjše kakor tudi večje napake. Morda je najpomembnejša kakovost dobrega lektorja prav ta, da nameni veliko pozornosti detajlom in resnično želi, da je celotno besedilo jasno, dosledno in brez napak. Dober lektor je oseba, ki opazi prav vse slovnične ali pravopisne napake besedila na dnu televizijskega ekrana, medtem ko posluša poročila. Dober lektor ima odpor do besed, ki sploh ne obstajajo in do uporabljanja neobstoječih fraz. Dober lektor je tudi tip osebe, ki je kot pes, ki si z vztrajnim praskanjem odstranjuje bolhe in z vsako odstranjeno vse bolj uživa, tako kot to lektor počne z napakami. Dokument bo prebral znova in znova, dokler ne bo prepričan, da je besedilo brezhibno. Poleg tega se dober lektor ne bo vpletal v avtorjev slog, ne bo na novo pisal oziroma preoblikoval njegovega dela ter se bo pokoril avtorjevemu izboru, kadar gre za jasnost njegovega besedila.
Dober lektor se lahko osredotoči na besedilo in se pri opravljanju dela ne da motiti, zato bo izklopil mobitel, radio in televizijo ter elektronsko pošto. Besedilo, ki ga lektorira, bo natisnil na papir in si ga prebiral na glas, saj lahko tako najde napake, ki jih je spregledal pri branju. Pazil bo na enakozvočnice – besede, ki imajo enako zvočno ali pisno podobo in povsem drugačen pomen – saj lahko napačno razumevanje povzroči težave pri razumevanju celotnega besedila. Poleg tega bo skrbno pregledal postavljanje ločil ter se posvetil velikim začetnicam, manjkajočim ali odvečnim vejicam itd. Nekateri lektorji z namenom zagotavljanja večje učinkovitosti in odprave prav vseh napak berejo tekst od zadaj naprej. Prav tako so posebej pozorni na številke, saj je na primer 100.000 € nekaj povsem drugega kot 1.000.000 €. Dober lektor mora poskrbeti, da so uporabljene točne številke. Dober lektor ima ostro oko; če ni presledka med dvema stavkoma ali manjka zaklepaj, bo to zaznal; zaznal bo tudi, če je ime na strani 7 črkovano drugače kot na strani 216. Ko gre za lekturo prevoda, pri katerem je prevajalec morebiti kar koli spregledal (navsezadnje, govori se, da smo tudi prevajalci samo ljudje) je naročnikovo zadnje upanje, da v končnem produktu ne bo napak, ravno lektor.
Ko bo z delom končal, bo poklical prijatelja in ga prosil, naj besedilo prebere še enkrat. Ne boste verjeli, koliko napak se še najde na tak način. Druga oseba bo tudi v boljšem izhodiščnem položaju pri ocenjevanju, ali so stavki smiselni ali ne. Konec koncev: čeprav je lektor ključnega pomena, je avtor tisti, ki se podpiše pod delo, zato je avtor oziroma prevajalec tisti, ki se mora strinjati s končnim izdelkom.
Skratka, dober lektor je ključ za dosego popolnosti. Je kombinacija umetnika ter slovničnega snoba in lahko "zlošči" prav vsak dokument, ki ga napišete; pa naj gre za pismo, marketinško besedilo ali tehnični priročnik.
Avtorica: Brigita Vogrinec Škraba