Iskanje pravega prevajalca – takega, ki vam bo za razumno ceno ponudil kakovosten prevod, ga priredil za ciljno tržišče, ga opravil v dokaj hitrem času in vam ponudil tudi kakšno dodatno storitev – je pogosto stresno. Kako lahko ta stres zmanjšate?

1. Kaj je dejansko potrebno prevesti?

Namesto, da slepo naročite prevod celotnega dokumenta (kar je lahko tudi na stotine strani), v miru premislite, katere informacije resnično potrebujete. Če gre za reklamni material, se posvetujte s svojim komercialistom oz. prodajnim oddelkom. Prevajalca lahko tudi prosite, da vam pred prevodom na kratko povzame, o čem govori katero poglavje. Pozorni bodite tudi na to, da informacije, ki zanimajo domače stranke, morda ne zanimajo strank, ki jih imate v tujini.

Leta 1999 je francoska finančna ustanova pred dejanskim prevodom s pomočjo strokovnega prevajalca skrajšala uporabniški priročnik iz 500 na 230 strani – prevajalec je prepoznal odvečne/nepotrebne sestavke, ki se niso nanašali na stranke iz tujine.

V prevod pošljite le pomembne/bistvene odstavke obstoječega dokumenta ali pa spišite krajše besedilo v maternem jeziku in slednje posredujte prevajalcu.

2. Slika je vredna več kot tisoč besed.

Razbremenite besede. S tem boste zmanjšali strošek (manj avtorskih strani besedila potrebnega prevoda) in čas, ki je potreben za prevod, sporočilo vašega besedila pa ne bo nič manj močno.

Premišljena vključitev zemljevidov, načrtov, piktogramov in diagramov je lahko pri mednarodnih bralcih veliko bolj učinkovita kot pa književno dolgovezenje in strogo strokovni opisi.

Švedski pohištveni velikan Ikea ima 159 trgovin v 29-ih državah in je s tem predstavljen v 17-ih različnih jezikih. Stranke skozi svojo ponudbo vodi s pomočjo velikih brezbesednih diagramov. 80 % njihovih navodil sestavljajo slike – preostalih 20 % pa predstavlja besedilo, ki je potrebno zaradi obrazložitve vidika varnosti.

Besedilo uporabljate le takrat, ko morate ali ko je to najbolj učinkovit način za prenos vašega sporočila.

3. Od vsega začetka razmišljajte mednarodno.

Izogibajte se s kulturo povezanim klišejem. Povezovanje vašega proizvoda oz. storitve s kulturno dediščino države izvora ne bo imelo enakega pomena v drugi državi; dejansko je lahko odveč. Enako velja za dobesedne kulturne prispodobe. Previdni bodite tudi pri omembah delov telesa, saj različne kulture nanje gledajo različno.

Pri pisnih dokumentih ne vključujte slikovnega gradiva, ki v neki drugi kulturi ne bo imelo enakega pomena kot na domačem tržišču. Prevajalec naj se posluži ustreznih besednih iger in ponudi ustrezne rešitve.

Ohranite priokus domačnosti, če želite, a prevajalec naj preveri, če je možna ustrezna prilagoditev. Pri pisnih dokumentih ne pozabite vključiti mednarodnih klicnih telefonskih številk.

4. Cena?

Cene prevajalskih storitev se močno razlikujejo. Medtem ko visoka cena ne zagotavlja nujno tudi visoke kakovosti, pa za najnižjo ceno ne gre pričakovati prevoda, ki bo koristil opisu vašega podjetja in proizvodov oz. storitev.

Bodite realni. Koliko avtorskih strani lahko prevajalec prevede v eni uri? Koliko časa pričakujete, da bo vložil v dobro spisano besedilo, ki bo promoviralo vaš proizvod oz. storitev? (Koliko časa je vaša ekipa porabila za izvirnik?)

Če prevajalec zasluži toliko ali malce več kot študentka varuška, ne morete pričakovati, da bo prevod vašega besedila prejel toliko pozornosti, kot si je zasluži.

Ko izbirate ponudnika storitev, izračunajte čas, ki ste ga porabili za celoten proces proizvodnje produkta, ki ga želite ponuditi na tujem tržišču. Če si ne morete privoščiti kvalitetnega prevoda, morda še niste pripravljeni na mednarodni trg.

5. Kako pomemben je stil?

Tehao polnljiv brivnik: Vtihotapite britvico navpično na vašo mišico. Nato potegnite svojo kožo in počasi obrijte nazaj.

Reklamni slogan za sesalnik znamke Electrolux v ZDA: Nothing sucks like an Electrolux (Čeprav "to suck" pomeni "sesati", pa pomeni tudi "biti zanič/beden".)

Na Bootovem otroškem zdravilu proti kašlju: Ne vozite ali upravljajte stroja po tem, ko ste zaužili zdravilo.

Nekateri prevodi so že na začetku obsojeni na pogubo. To so pogosto grobi strojni prevodi ali pa delo neizkušenega/nepodkovanega prevajalca (po možnosti študenta), ki se bori s slovnico v eni roki in s slovarjem v drugi. Koristni so le v razvedrilne namene.

Spet drugi prevodi so tehnično gledano pravilni, a stavki niso gladko berljivi. Morda sta besedni red ali izbrano besedišče pretirano pod vplivom izvirnega jezika – nista učinkovita pri prodaji, sta pa dovolj za bralce, katerim je tema poznana ter potrebujejo le dodatne informacije in zmorejo brati med vrsticami.

Da se izognete kakršnim koli neprijetnim presenečenjem, že na začetku sodelovanja s prevajalcem jasno izrazite, kaj pričakujete, in se pozanimajte, če boste prejeli lektoriran (morda tudi oblikovan) prevod.

6. Uprite se skušnjavi, da bi prevod opravili sami.

Govoriti ni enako pisati. Veščina govora ne zagotavlja elegantnega pisanja. Četudi se redno uspešno pogajate v angleščini (ali v katerem izmed drugih svetovnih jezikov) in preživite veliko časa v državah, kjer je ta tuj jezik govorjen, bo v 99-ih primerih izmed 100-ih vaš pisni izdelek prepoznan kot »tuj«, kar morda je pomembno, morda pa tudi ne.

Morda ni pomembno, če je glavna prodajna lastnost cena (stranke, ki izbirajo le na podlagi cene, bodo pripravljene spregledati veliko, če le razumejo osnove) ali želite poudariti tujost.

Če želite dobro mednarodno podobo, je priporočljivo, da izberete manj etničen pristop. V mnogih kulturah je nerodna in površna raba lokalnega jezika, ne le nezabavna, pač pa tudi žaljiva.

7. Svoje besedilo dokončajte, preden ga pošljete v prevod.

Čeprav je misel, da poženete prevod besedila čimprej v tek, mikavna, bo prevod osnutka, ki se še dopolnjuje, terjal veliko več časa – posledično bo seveda tudi dražji in spremljalo ga bo več stresa (vašega in prevajalčevega) – kot pa prevod končnega besedila. Kar je še huje: Več verzij kot imate, bolj verjetno je, da se bodo v končno verzijo prikradle napake.

Včasih preprosto nimate izbire. Včasih je skrajni rok tako tesen, da se mora prevod začeti preden dokončate izvirnik. Če je tako tudi v vašem primeru, poskrbite, da bo vsaka verzija izvirnika opremljena z datumom in uro, svoje spremembe starih verzij pa jasno nakažite prevajalcu.

8. Kaj pa strojno prevajanje?

Če vas čas priganja in želite razumeti bistvo nečesa za lastno rabo (samo za svoje razumevanje), je lahko strojno prevajanje v pomoč. Vsekakor je hitro. Bolj poceni prevoda kot je brezplačen prevod pa ne boste prejeli nikjer drugje.

A nikoli, res nikoli, ne posredujte grobega, strojnega prevoda svoji stranki. To preprosto ni primerno. Tvegate, da boste videti nenatančni. In neumni.

Ena izmed možnosti je pozorno urejanje rezultata strojnega prevajanja s strani usposobljenega prevajalca, čeprav vsak prevajalec ne bo sprejel takšne naloge. Večina nas vztraja pri tem, da je besedilo, ki ga je tvoril računalnik, tako popačeno, da bo prevod hitrejši, če začnemo znova.

Oktobra 2002 je eden izmed piscev za dnevnik Wall Street Journal preizkusil dva brezplačna spletna prevajalnika. Zaključil je: »Ti prevajalniki so sprejemljivi za popotnike ali za tiste, ki želijo prevesti pismo daljnega sorodnika. Nikakor jih ne bi uporabil v poslovne namene ali za kar koli, kar zahteva vsaj približno natančnost.«

9. Prevajalcu sporočite namen besedila.

Govor ni spletna stran. Prodajna brošura ni katalog. Naslov diagrama ni smerna tabla. Članek v časopisu ni predstavitveni prospekt.

Stil, besedni red, izbira besed, raba fraz in dolžina stavkov – vse to je odvisno od tega, kje se bo vaše besedilo pojavilo in kaj želite z njim doseči. Izkušen prevajalec vas bo o tem povprašal sam – poskrbite, da boste sami prepričani v odgovor.

Povejte prevajalcu, kaj želite s svojim besedilom doseči in kako ga boste uporabili. Le tako lahko namreč prevajalec poskrbi za prevod, ki ustreza ciljnim bralcem in vašim upom.

Z upoštevanjem zgoraj naštetih točk boste bližje dobremu prevodu!

Avtorica: Brigita Vogrinec Škraba