Španski samostalniki so lahko ženskega ali moškega spola, ki pa je razviden iz določnega ali nedoločnega člena pred samostalnikom. Spol samostalnika je včasih povsem smiseln: hombre (moški) je moškega spola, mujer (ženska) je ženskega spola. Včasih pa ni tako: persona (oseba) je vedno ženskega spola, četudi je ta oseba moški. Da bi si spol samostalnika lažje zapomnili, vam svetujem, da se učite samostalnike skupaj s členi. Glejte na člen kot na del samostalnika in ne kot na dodatno besedo. Špansko besedo za hišo si torej zapomnite kot "la casa" in ne samo kot "casa".

Velikokrat vam lahko končnice samostalnikov pomagajo ugotoviti kakšnega spola so.

Večina samostalnikov, ki se končajo na -o je moškega spola in večina samostalnikov, ki se končajo na -a je ženskega.

Vendar:

Naj vam tukaj še omenim, da ima veliko samostalnikov ženskega spola, ki se končajo na -a moško različico, ki se konča na -o.

Večina samostalnikov, ki se konča na -ma, -pa in -ta (besede grškega izvora) je moškega spola.

Samostalniki, ki se končajo na -tad, -tud, -dad, -sión, -ción, -gión, -triz in -umbre so ženskega spola.

Samostalniki, ki se končajo na -miento, -mento, -or, -aje in -ismo so ponavadi moškega spola.

Ko se samostalnik konča na -ista, se naj slovnični spol ujema z biološkim. Tako lahko v stavku iz člena razberete ali gre za osebo moškega ali ženskega spola.

Včasih je lahko samostalnik obeh spolov, od spola pa je odvisen njegov pomen.

Ko se samostalnik nanaša na ljudi je njihov slovnični spol enak biološkemu. Enako je pri samostalnikih, ki se nanašajo na živali, kjer obstajata različni besedi za samico in samca.

Črke abecede so vedno ženskega spola.

Števila, barve in dnevi v tednu so moškega spola.

Samostalniki, ki predstavljajo zloženke so vedno moškega spola.